Reinkarnacija potrdi, da ne trpimo brez razloga in da se "udarci usode" ali "naključja" ne zgodijo brez razloga. Pogoste bolečine, težke situacije in navidezno nerešljive situacije dobijo svoj pravi smisel in so pojasnjene na razumljiv in sprejemljiv način, ko jih enkrat dojamemo kot karmične posledice iz preteklosti in ne kot "slabo voljo" usode. Nezavedni jaz namreč točno ve zakaj moramo imeti sedaj določeno slabo izkušnjo, da bi na ravni duše iz nje spoznali določen namen in se naučili določene lekcije. Le zavestni jaz, ki je v primerjavi z nezavednim veliko manjši, tega ne ve in se upira tej zamisli. Na ravni duše prepoznamo vzročne povezave in se iz njih učimo, čeprav naš razum o tem ne ve ničesar.
Reinkarnacija - vnovično rojstvo ali natančneje vnovično utelešenje, ni samo ena najstarejših verskih zamisli vzhoda, ki je živela že v zgodnjem krščanstvu, temveč je v drugi polovici 20. stoletja začela čedalje bolj postajati tudi znanstveno zanimiva, zato ne preseneča, da je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v reinkarnacijo verjel vsak četrti odrasli prebivalec Združenih držav Amerike, v Angliji pa vsak šesti.
Vir:
Aura (2010), revija Aura, članek Zahod in reinkarnacija, januar 2010, str. 18-21, aura založništvo d.o.o., 2010
Sigdell J. (2010), knjiga Regresija v prejšnja življenja, Ara založba, 2011